ALI SMRT POMENI TUDI KONEC ŽIVLJENJA?

Ljudje se neradi pogovarjamo o smrti, saj se težko sprijaznimo, da zares obstaja in da ji ne moremo ubežati. Je kot tabu tema, ki se ji želimo izogniti. Želimo si, da se naše življenje ne bi nikoli končalo, saj si ne znamo zamisliti, kako lahko kar naenkrat izginemo iz tega sveta.

Smrt fizičnega telesa, ne duše

Ko umre nekdo, ki nam je bil blizu, se težko sprijaznimo z izgubo in nas obdane oblak žalosti. Kako bomo sprejeli smrt je odvisna od tega, na kateri ravni zavesti smo, oziroma kako gledamo na smrt. Torej smrt pomeni prenehanje življenjskih funkcij, oziroma ko umre fizično telo, vendar uganka vsega je, kaj se po smrti zgodi z našo dušo. Če pomislimo širše, je naša duša naš bit, torej kar v resnici smo, fizično delo pa je nosilec naše duše in kako nas vidijo drugi. Ko umremo, naše telo razpade ter zgnije kot je naraven ciklus narave, naša duša pa se vrne v svoj Dom odkoder je prišla. Kdaj se bo duša reinkarnirala, torej ponovno prišla v fizično telo, je odvisno od nas samih. Naša zavest nam ne dovoljuje, da bi se spominjali kako je Doma, saj smo tukaj na Zemlji z namenom, da se naučimo biti boljši do sebe, do soljudi, živali in narave. Torej če se sedaj osredotočimo na naše življenje pomislimo, kdo v resnici smo, kakšne težave in strahove imamo, kar nas veseli in kaj si želimo od življenja. Če pomislimo, kar vse nas obdaja, ugotovimo, da živimo v raju, saj nas obdaja hrana, voda, modro nebo in zvezde, ljudje, ki so nam ljubi, gore, oceani, živali… Če smo ob vseh teh stvareh še vedno nesrečni, potem je potrebno nekaj ukreniti. Zavedati se moramo, da nas obdaja v tem življenju, ki ga živimo kot Ljudje, prav vse kar potrebujemo. Pomembno je, da živimo življenje s polno mero, da uresničujemo svoje sanje, nikoli ne dvomimo vase, sprejemamo drugačnost drugih in skrbimo zase. 

 

Naš raj na Zemlji

Veliko ljudi pade tekom življenja v depresijo, zbolijo ali jih življenje postavi pred navidezne ovire, ki jih ne znajo preskočiti. Tukaj je rešitev za vse težave, ki vas pestijo. Nikoli ne jemljite življenja preresno in nikoli ne obupajte. Vse težave so rešljive, če imamo voljo in vsako žalost lahko zamenjamo z nasmehom na obrazu. Včasih se zdi, da so stvari pretežke za nas, vendar to je le stvar posameznika, kako se bo odločil in ukrepal. Vedno sta dve rešitvi – ali se vdamo ali pa ne. Najhujša stvar, ki nas lahko doleti, je izguba ljubljene osebe. Odločitev, ali bomo to mirno sprejeli ali pa nas bo to zlomilo, je na nas. Zavedati se moramo, da smo v življenju tukaj sami, vendar obdani z ljudmi. Sami se odločamo, kar je najboljše za nas in kako bomo preživeli čas v našem telesu tukaj na Zemlji. Ko nam nekdo umre se nam zdi, da je s to osebo umrlo tudi del nas, vendar se moramo zavedati, da ta oseba sploh ni odšla stran od nas, odšlo je le njeno telo. Ko pričnemo verjeti v višjo silo, mnogi jo imenujejo tudi Bog, se nam pričnejo dogajati neverjetno lepe stvari, med drugimi lahko tudi identificiramo znake, ki nam jih puščajo umrli. Čudeži se dogajajo vsak dan, potrebno je le verjeti vanje. Enako je tudi z vero v nas. Potrebno je verjeti, da smo sposobni doseči česarkoli in da si zaslužimo vse najboljše. Vse omejitve nastanejo zgolj v naših mislih, zato začnimo živeti, kot da omejitev ni. Globoko zajemimo zrak, začnimo si zaupati, da delamo prave stvari, da nas angeli in naši vodniki varujejo na vsakem našem koraku in uresničimo tiste naše sanje, na katere smo zaradi strahu pred neznanim skoraj že pozabili.

 

Ustvarimo si čudovito življenje 

Zamislimo si, da se naše življenje nikoli ne konča in da z vsako reinkarnacijo na novo odkrivamo radosti življenja in se znova in znova učimo smisla vsega kar smo in kar nas obdaja. Poskrbite, da bo to vaše življenje čudovito popotovanje, ki vam bo risalo nasmehe na obrazu in zavedajte se, da so vaši pokojni še vedno z vami. Četudi jih ne vidite, jih lahko čutite. Postanite odprti za "nadnaravne" stvari in verjemite, da nekdo od zgoraj pazi na vas. Ko pričnete zaupati življenju se vaša pustolovščina šele prične. 

Verjemite, zaupajte, poglobite se v svojo bit in se veselite vaše prihodnosti. Življenje vam je namreč naklonjeno. 

Povežite se s svojimi pokojnimi še danes. Pa srečno ;)

Vaša Jagodka

LJUBOSUMJE JE OZDRAVLJIVO

Kaj je ljubosumje in zakaj smo ljubosumni?

Ljubosumje je negativno in nepotrebno čustvo, ki uničuje naše zdravje, odnose in srečo. Je rezultat našega nezadovoljstva s samim seboj. Ljubosumje ni pokazatelj ljubezni.  

Ljubosumje mi je uničevalo življenje do tistega trenutka, ko sem se mu zoperstavila in vzela vajeti v svoje roke. Razkrila vam bom svojo osebno izkušnjo z ljubosumnostjo od samega začetka, ko sem bila še otrok in do sedaj, ko sem v poznih 20-ih. 

Ljubosumje ne prinese nič dobrega. Mnogo let sem se borila z njim in šele sedaj razumem njegov vzrok. Že kot otrok sem bila ljubosumna na svojo mamo, s katero sem tekmovala za očetovo pozornost. Bila sem edinka in odraščala sem na odročni kmetiji, kjer nisem imela veliko družbe sovrstnikov in tako se je moje ljubosumje začelo. Zaradi želje po očetovi pozornosti sem bila ljubosumna na mamo in bila nesramna ter nespoštljiva do nje. Že pri rosnih 15-ih sem začela ljubezensko razmerje s 5 let starejšim fantom in moje ljubosumje se je samo nadaljevalo. Bila sem ljubosumna na vsako punco, ki jo je samo pogledal ali pozdravil. Tedaj se nisem zavedala, da imam veliko težavo in sem samo sprejela, da sem pač zelo ljubosumno dekle. Razmerje s prvim fantom sem končala in čez par let sem spoznala fanta, ob katerem sem se pričela zavedati, da se vseskozi vrtim v začaranem krogu svoje bolestne ljubosumnosti in da rabim pomoč. Bila sem ljubosumna na fanta, na njegove hobije, službo, cilje in seveda na ženske okoli njega. Pravzaprav na vse, kar se je zadevalo njega. Znova in znova sva se zapletala v konflikt, saj je mene mučilo blazno ljubosumje, ki sem ga občutila tudi v želodcu in takšen je bil najin vsakdan. Fant mi je zatrjeval, da ga druge ženske ne zanimajo, jaz pa sem bila vedno v dvomih in nesrečna. Zavedanje, da sem preveč ljubosumna, je bila prva stopnja reševanja moje težave.

Na zavestni ravni sem se trudila, oziroma bolje rečeno mučila, da bi spremenila svoje mišljenje glede ljubosumnosti. V mislih sem si ponavljala, da naj ne delam scen in da nimam razloga za ljubosumje, vendar sem na ta način le potlačila svoja čustva in jezo, ki so planila na plan z zamikom. Na ta način si nisem pomagala, temveč se še bolj obremenila, vendar sem se takrat resnično začela zavedati, da imam težavo in da jo hočem rešiti na vsak način. Želela sem se osvoboditi negativnih čustev, postati svobodna in neobremenjena. Fant mi je vseskozi ponavljal, naj se imam rada, meni pa je to čez čas že močno najedalo, saj ga nisem razumela.

Ker samo zavedanje in čakanje na čudež, da se zjutraj zbudim in nisem več ljubosumna, ni spremenil mojih misli ter težav z ljubosumnostjo, sem pričela s tapkanjem (EFT tehnika). Tapkala sem par dni, vendar sem, ker nisem občutila napredka, kmalu odnehala. Bila sem pripravljena narediti karkoli, da se znebim tega zloglasnega čustva, zato sem se odločila, da obiščem psihoterapevtko. S partnerjem sva odšla skupaj na terapijo, vendar je bilo moje ljubosumje preveč zakoreninjeno v meni in tudi ta način ni pomagal, zato je partner po dveh letih končal razmerje. Bilo je težko, izgubila sem voljo do življenja in premagovanja ljubosumnosti, se jezila nase in obžalovala svoja ljubosumna dejanja ter besede. Začela sem se zavedati, da sem vseskozi tekmovala s partnerjem, v razmerju pozabila nase, na svoje želje in cilje. Mislila sem, da sem ljubosumna zaradi tega, ker ga imam tako zelo rada, vendar je to daleč od resnice. Ljubezen se ne meri s stopnjo ljubosumnosti. Takrat sem se spomnila njegovih spodbudnih besed, naj se imam rada in pričela sem intenzivno delati na tem področju. Zamislila sem si svoje popolno življenje in se odločila, da bom v prihodnosti srečna in zadovoljna sama s sabo. Odločila sem se, da sem sposobna doseči prav vse in da bom kos tudi ljubosumnosti.

Začela sem sanjariti o življenju, kot ga želim in odločila sem se, da grem potovati. Kupila sem letalsko karto, končala z vsemi obveznostmi v Sloveniji in odšla svoji sreči naproti. Odšla sem spoznavati sebe in se učiti imeti rada.

 Ljubezen do sebe šteje največ

Štiri mesece sem bila solo popotnica in spoznavala sebe. V tem času sem spoznala, da sem bila ljubosumna, ker nisem bila zadovoljna sama s seboj in s svojim življenjem. Medtem, ko sem spoznavala nove ljudi, sem postajala bolj odprta oseba in dobivala drugačne poglede na življenje. Življenje zame ni bilo več težko, začela sem se smejati in gledati na življenje z drugačnega zornega kota. Ugotovila sem, da je v življenju pomembno delati stvari, ki nas veselijo in dajejo utrip našemu srcu. Na takšen način ne občutimo več ljubosumja do našega partnerja in do prijateljev, sosedov in znancev. Naučila sem se imeti rada, se spoštovati in si zaupati. Dobila sem vero v svojo srečo. Vse možnosti so nam vedno odprte, četudi na prvi pogled ne izgleda tako. Spoznala sem, da ne živimo zato, da bi trpeli, temveč da se naučimo kako biti boljši do sebe in drugih. Poleg tega se nikoli ne ozirajte na mnenja drugih, vedno poslušajte le sebe.

Bodite zadovoljni s seboj, ne glede na postavo, raso, barvo oči, poklic, sanje...Upajte si postati vi! 

Ljubosumje je nepotrebno čustvo, ki uničuje naše življenje. Raje se osredotočite na svoje sanje.

In kako se moja zgodba nadaljuje?

Danes sem bolj zadovoljna sama s sabo, kot sem bila prej, vendar se moram še vedno zelo truditi, da ostanem na tem nivoju. Vesela sem, da sem odšla iz cone udobja in vem, da bom odslej samo še nadgrajevala svojo pot. Na ljudi sem začela gledati kot na duše in vsak dan je potrebno delati na tem, saj nas lahko hitro zanese na stare tirnice. Ko si pričnemo zaupati, vemo, da bomo vedno pravilno ocenili, kar je dobro za nas in kaj nam škoduje. Ljubosumje se ne da kar tako izkoreniniti, je kot trdovraten plevel na vrtu, ki ga moramo znova in znova pleti in skrbeti, da se ne razraste preveč. Vedeti pa moramo nekaj. Naši partnerji so nas izbrali z namenom, najbrž se ob nas počutijo srečni, razigrani, jih privlačimo, se radi zbudijo ob nas in radi potujejo z nami skozi življenje, ki je polno izzivov in preizkušenj. Z namenom so tukaj in na nas je, da cenimo njihovo ljubezen, pomoč, predanost in varnost. Želijo nam samo najboljše in nočejo nas prizadeti. Poleg tega se moramo zavedati, da si zaslužimo ljubezen, spoštovanje, podporo in njihovo pomoč, ko smo na tleh. Zavedati se moramo tudi tega, da nikoli nismo sami in da imamo vedno sebe, svojega najboljšega prijatelja. Ko boste naslednjič ljubosumni, se spomnite na to, da najbrž sploh nimate razloga zanj in veselo zakorakajte v novi dan. Ne zapravite tega življenja za jok, depresijo, razočaranje in žalost. Podarite si najlepše darilo, nasmeh na obrazu in pozitivo vsak dan.

P.S. Ko se zavedamo naše težave, smo že na polovici vsega dela. Pa srečno ;)

Vaša Jagodka