Smrt fizičnega telesa, ne duše
Ko umre nekdo, ki nam je bil blizu, se težko
sprijaznimo z izgubo in nas obdane oblak žalosti. Kako bomo sprejeli smrt je
odvisna od tega, na kateri ravni zavesti smo, oziroma kako gledamo na smrt. Torej
smrt pomeni prenehanje življenjskih funkcij, oziroma ko umre fizično telo,
vendar uganka vsega je, kaj se po smrti zgodi z našo dušo. Če pomislimo širše,
je naša duša naš bit, torej kar v resnici smo, fizično delo pa je nosilec naše
duše in kako nas vidijo drugi. Ko umremo, naše telo razpade ter zgnije kot je
naraven ciklus narave, naša duša pa se vrne v svoj Dom odkoder je prišla. Kdaj
se bo duša reinkarnirala, torej ponovno prišla v fizično telo, je odvisno od
nas samih. Naša zavest nam ne dovoljuje, da bi se spominjali kako je Doma, saj
smo tukaj na Zemlji z namenom, da se naučimo biti boljši do sebe, do soljudi,
živali in narave. Torej če se sedaj osredotočimo na naše življenje pomislimo, kdo
v resnici smo, kakšne težave in strahove imamo, kar nas veseli in kaj si želimo
od življenja. Če pomislimo, kar vse nas obdaja, ugotovimo, da živimo v raju,
saj nas obdaja hrana, voda, modro nebo in zvezde, ljudje, ki so nam
ljubi, gore, oceani, živali… Če smo ob vseh teh stvareh še vedno nesrečni,
potem je potrebno nekaj ukreniti. Zavedati se moramo, da nas obdaja v tem
življenju, ki ga živimo kot Ljudje, prav vse kar potrebujemo. Pomembno je, da živimo
življenje s polno mero, da uresničujemo svoje sanje, nikoli ne dvomimo vase,
sprejemamo drugačnost drugih in skrbimo zase.
Naš raj na Zemlji
Veliko ljudi pade tekom življenja
v depresijo, zbolijo ali jih življenje postavi pred navidezne ovire, ki jih ne
znajo preskočiti. Tukaj je rešitev za vse težave, ki vas pestijo. Nikoli ne
jemljite življenja preresno in nikoli ne obupajte. Vse težave so rešljive, če imamo voljo in vsako žalost lahko zamenjamo z nasmehom na obrazu. Včasih se zdi,
da so stvari pretežke za nas, vendar to je le stvar posameznika, kako se bo
odločil in ukrepal. Vedno sta dve rešitvi – ali se vdamo ali pa ne. Najhujša
stvar, ki nas lahko doleti, je izguba ljubljene osebe. Odločitev, ali bomo to
mirno sprejeli ali pa nas bo to zlomilo, je na nas. Zavedati se moramo, da smo
v življenju tukaj sami, vendar obdani z ljudmi. Sami se odločamo, kar je
najboljše za nas in kako bomo preživeli čas v našem telesu tukaj na Zemlji. Ko
nam nekdo umre se nam zdi, da je s to osebo umrlo tudi del nas, vendar se
moramo zavedati, da ta oseba sploh ni odšla stran od nas, odšlo je le njeno
telo. Ko pričnemo verjeti v višjo silo, mnogi jo imenujejo tudi Bog, se nam
pričnejo dogajati neverjetno lepe stvari, med drugimi lahko tudi identificiramo
znake, ki nam jih puščajo umrli. Čudeži se dogajajo vsak dan, potrebno je le
verjeti vanje. Enako je tudi z vero v nas. Potrebno je verjeti, da smo sposobni
doseči česarkoli in da si zaslužimo vse najboljše. Vse omejitve nastanejo zgolj
v naših mislih, zato začnimo živeti, kot da omejitev ni.
Globoko zajemimo zrak, začnimo si zaupati, da delamo prave stvari, da nas
angeli in naši vodniki varujejo na vsakem našem koraku in uresničimo tiste naše
sanje, na katere smo zaradi strahu pred neznanim skoraj že pozabili.
Ustvarimo si čudovito življenje
Zamislimo si, da se naše življenje nikoli ne konča in da z vsako reinkarnacijo na novo odkrivamo radosti življenja in se znova in znova učimo smisla vsega kar smo in kar nas obdaja. Poskrbite, da bo to vaše življenje čudovito popotovanje, ki vam bo risalo nasmehe na obrazu in zavedajte se, da so vaši pokojni še vedno z vami. Četudi jih ne vidite, jih lahko čutite. Postanite odprti za "nadnaravne" stvari in verjemite, da nekdo od zgoraj pazi na vas. Ko pričnete zaupati življenju se vaša pustolovščina šele prične.
Verjemite, zaupajte, poglobite se v svojo bit in se veselite vaše prihodnosti. Življenje vam je namreč naklonjeno.
Povežite se s svojimi pokojnimi še danes. Pa srečno ;)
Vaša Jagodka
