LJUBOSUMJE JE OZDRAVLJIVO

Kaj je ljubosumje in zakaj smo ljubosumni?

Ljubosumje je negativno in nepotrebno čustvo, ki uničuje naše zdravje, odnose in srečo. Je rezultat našega nezadovoljstva s samim seboj. Ljubosumje ni pokazatelj ljubezni.  

Ljubosumje mi je uničevalo življenje do tistega trenutka, ko sem se mu zoperstavila in vzela vajeti v svoje roke. Razkrila vam bom svojo osebno izkušnjo z ljubosumnostjo od samega začetka, ko sem bila še otrok in do sedaj, ko sem v poznih 20-ih. 

Ljubosumje ne prinese nič dobrega. Mnogo let sem se borila z njim in šele sedaj razumem njegov vzrok. Že kot otrok sem bila ljubosumna na svojo mamo, s katero sem tekmovala za očetovo pozornost. Bila sem edinka in odraščala sem na odročni kmetiji, kjer nisem imela veliko družbe sovrstnikov in tako se je moje ljubosumje začelo. Zaradi želje po očetovi pozornosti sem bila ljubosumna na mamo in bila nesramna ter nespoštljiva do nje. Že pri rosnih 15-ih sem začela ljubezensko razmerje s 5 let starejšim fantom in moje ljubosumje se je samo nadaljevalo. Bila sem ljubosumna na vsako punco, ki jo je samo pogledal ali pozdravil. Tedaj se nisem zavedala, da imam veliko težavo in sem samo sprejela, da sem pač zelo ljubosumno dekle. Razmerje s prvim fantom sem končala in čez par let sem spoznala fanta, ob katerem sem se pričela zavedati, da se vseskozi vrtim v začaranem krogu svoje bolestne ljubosumnosti in da rabim pomoč. Bila sem ljubosumna na fanta, na njegove hobije, službo, cilje in seveda na ženske okoli njega. Pravzaprav na vse, kar se je zadevalo njega. Znova in znova sva se zapletala v konflikt, saj je mene mučilo blazno ljubosumje, ki sem ga občutila tudi v želodcu in takšen je bil najin vsakdan. Fant mi je zatrjeval, da ga druge ženske ne zanimajo, jaz pa sem bila vedno v dvomih in nesrečna. Zavedanje, da sem preveč ljubosumna, je bila prva stopnja reševanja moje težave.

Na zavestni ravni sem se trudila, oziroma bolje rečeno mučila, da bi spremenila svoje mišljenje glede ljubosumnosti. V mislih sem si ponavljala, da naj ne delam scen in da nimam razloga za ljubosumje, vendar sem na ta način le potlačila svoja čustva in jezo, ki so planila na plan z zamikom. Na ta način si nisem pomagala, temveč se še bolj obremenila, vendar sem se takrat resnično začela zavedati, da imam težavo in da jo hočem rešiti na vsak način. Želela sem se osvoboditi negativnih čustev, postati svobodna in neobremenjena. Fant mi je vseskozi ponavljal, naj se imam rada, meni pa je to čez čas že močno najedalo, saj ga nisem razumela.

Ker samo zavedanje in čakanje na čudež, da se zjutraj zbudim in nisem več ljubosumna, ni spremenil mojih misli ter težav z ljubosumnostjo, sem pričela s tapkanjem (EFT tehnika). Tapkala sem par dni, vendar sem, ker nisem občutila napredka, kmalu odnehala. Bila sem pripravljena narediti karkoli, da se znebim tega zloglasnega čustva, zato sem se odločila, da obiščem psihoterapevtko. S partnerjem sva odšla skupaj na terapijo, vendar je bilo moje ljubosumje preveč zakoreninjeno v meni in tudi ta način ni pomagal, zato je partner po dveh letih končal razmerje. Bilo je težko, izgubila sem voljo do življenja in premagovanja ljubosumnosti, se jezila nase in obžalovala svoja ljubosumna dejanja ter besede. Začela sem se zavedati, da sem vseskozi tekmovala s partnerjem, v razmerju pozabila nase, na svoje želje in cilje. Mislila sem, da sem ljubosumna zaradi tega, ker ga imam tako zelo rada, vendar je to daleč od resnice. Ljubezen se ne meri s stopnjo ljubosumnosti. Takrat sem se spomnila njegovih spodbudnih besed, naj se imam rada in pričela sem intenzivno delati na tem področju. Zamislila sem si svoje popolno življenje in se odločila, da bom v prihodnosti srečna in zadovoljna sama s sabo. Odločila sem se, da sem sposobna doseči prav vse in da bom kos tudi ljubosumnosti.

Začela sem sanjariti o življenju, kot ga želim in odločila sem se, da grem potovati. Kupila sem letalsko karto, končala z vsemi obveznostmi v Sloveniji in odšla svoji sreči naproti. Odšla sem spoznavati sebe in se učiti imeti rada.

 Ljubezen do sebe šteje največ

Štiri mesece sem bila solo popotnica in spoznavala sebe. V tem času sem spoznala, da sem bila ljubosumna, ker nisem bila zadovoljna sama s seboj in s svojim življenjem. Medtem, ko sem spoznavala nove ljudi, sem postajala bolj odprta oseba in dobivala drugačne poglede na življenje. Življenje zame ni bilo več težko, začela sem se smejati in gledati na življenje z drugačnega zornega kota. Ugotovila sem, da je v življenju pomembno delati stvari, ki nas veselijo in dajejo utrip našemu srcu. Na takšen način ne občutimo več ljubosumja do našega partnerja in do prijateljev, sosedov in znancev. Naučila sem se imeti rada, se spoštovati in si zaupati. Dobila sem vero v svojo srečo. Vse možnosti so nam vedno odprte, četudi na prvi pogled ne izgleda tako. Spoznala sem, da ne živimo zato, da bi trpeli, temveč da se naučimo kako biti boljši do sebe in drugih. Poleg tega se nikoli ne ozirajte na mnenja drugih, vedno poslušajte le sebe.

Bodite zadovoljni s seboj, ne glede na postavo, raso, barvo oči, poklic, sanje...Upajte si postati vi! 

Ljubosumje je nepotrebno čustvo, ki uničuje naše življenje. Raje se osredotočite na svoje sanje.

In kako se moja zgodba nadaljuje?

Danes sem bolj zadovoljna sama s sabo, kot sem bila prej, vendar se moram še vedno zelo truditi, da ostanem na tem nivoju. Vesela sem, da sem odšla iz cone udobja in vem, da bom odslej samo še nadgrajevala svojo pot. Na ljudi sem začela gledati kot na duše in vsak dan je potrebno delati na tem, saj nas lahko hitro zanese na stare tirnice. Ko si pričnemo zaupati, vemo, da bomo vedno pravilno ocenili, kar je dobro za nas in kaj nam škoduje. Ljubosumje se ne da kar tako izkoreniniti, je kot trdovraten plevel na vrtu, ki ga moramo znova in znova pleti in skrbeti, da se ne razraste preveč. Vedeti pa moramo nekaj. Naši partnerji so nas izbrali z namenom, najbrž se ob nas počutijo srečni, razigrani, jih privlačimo, se radi zbudijo ob nas in radi potujejo z nami skozi življenje, ki je polno izzivov in preizkušenj. Z namenom so tukaj in na nas je, da cenimo njihovo ljubezen, pomoč, predanost in varnost. Želijo nam samo najboljše in nočejo nas prizadeti. Poleg tega se moramo zavedati, da si zaslužimo ljubezen, spoštovanje, podporo in njihovo pomoč, ko smo na tleh. Zavedati se moramo tudi tega, da nikoli nismo sami in da imamo vedno sebe, svojega najboljšega prijatelja. Ko boste naslednjič ljubosumni, se spomnite na to, da najbrž sploh nimate razloga zanj in veselo zakorakajte v novi dan. Ne zapravite tega življenja za jok, depresijo, razočaranje in žalost. Podarite si najlepše darilo, nasmeh na obrazu in pozitivo vsak dan.

P.S. Ko se zavedamo naše težave, smo že na polovici vsega dela. Pa srečno ;)

Vaša Jagodka